VSAK DAN V TEDNU JE LAHKO POT K SEBI

ALEKSANDRA BRLAN
Dec 30, 2022
Branje traja 3 min

Updated: Jul 1, 2024

Dnevi v tednu, od lune do sonca, in vsi planeti vmes!

Ali si vedela, da so dnevi v tednu povezani z nebesnimi telesi? Četrtek, na primer, ko začenjam sklop objav o tem, je Jupitrov dan. Jupiter pa je povezan z optimizimom in etičnostjo. Vsi dnevi imajo svojo individualno konotacijo, svoj značaj. In kaj imaš lahko ti od tega? O, kar precej!

KRATKA ZGODOVINA - KAKO SMO DOBILI IMENA DNI V TEDNU

Slovani smo dneve v tednu poimenovali po vrstnem redu oziroma po opisu značilnosti (par primerov: ponedeljek - po nedelji; torek - iz praslovanščine: drugi, naslednji, nadaljnji; po drugem prepričanju, pa naj bi bilo ime izpeljano iz skandinavskih jezikov preko stare germanščine oz. stare angleščine po imenu boga vojne: Tyr - Dienstag, Tuedsay --> Torek). Poimenovanje dni v tednu po planetih oziroma božanstvih naj bi v svojem astrološkem sistemu uporabili že Babilonci okoli l. 500 p. n. š. Nekateri znanstveniki pa menijo, da so dneve v tednu po planetih/božanstvih prvi poimenovali Grki. Večinoma pa se strinjajo, da so Rimljani v koledar dodali veliko novih značilnosti, na primer tudi imena dni po imenih takrat poznanih nebesnih telesih oziroma božanstvih, povezanih s temi planeti:

ponedeljek: Lunin dan (lat.: dies Lunae)
torek: Marsov dan (lat.: dies Martis)
sreda: Merkurjev dan (lat.: dies Mercurii)
četrtek: Jupiterjev dan (lat.: dies Iovis)
petek: Venerin dan (lat.: dies Veneris)
sobota: Saturnov dan (lat.: dies Saturnis)
nedelja: Sončev dan (lat.: dies Solis) (1, 5)

Prosen (7) piše, da so Grki planete poimenovali po bogovih po mezopotamskem zgledu, in tako so tudi dnevi v tednu dobili svoja planetarna imena. Rimljani pa so samo zamenjali imena s svojimi. Rimljani so tudi vpeljali sistem planetarnih ur, saj so verjeli, da vsaki uri vlada eden od bogov, povezan z določenim nebesnim telesom. Prvi uri dneva v prvem dnevu tedna vlada Luna, potem pa si sledijo Saturn, Jupiter, Mars, Sonce, Venera, Merkur, in 8. ura je spet Lunina. Če to prenesemo na 168 ur v tednu, pride vsak od 7 nebesnih teles v svojo vladavino ravno ob začetku novega dne v tednu. Tako je postal ponedeljek, Lunin dan, prvi dan tedna (1). Plantarne ure so pred tem že uporabljali, tako Egipčani kot tudi Babilonci in Grki (6). Vprašanje pa je, ali je bil prvi dan v tednu tudi prvi delovni dan …

Gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo danes, je Sončev koledar, in upošteva sončev cikel (4). Nastal pa je na podlagi Luninega cikla. Luna gre skozi vse svoje faze v 29’5 dneh, v 27 dneh in 8 urah pa obkroži Zemljo. Babilonci so uporabljali koledar z 28 dnevi v mesecu in ga razdelili na 4 tedne s po 7 dnevi. Višek dni, ki se je nabral tekom leta zaradi dejanske Lunine poti skozi vse faze in zaradi kroženja okoli Zemlje, so po potrebi z odlokom umestili v prestopni mesec. Tako so uskladili koledarsko leto z dejanskim stanjem v naravi (1). Egipčani so izračunali, da Sončevo leto traja 365 dni, uporabljali pa so koledar s po 12 meseci, dolgimi po 30 dni. Ker tudi ta koledar ni bil povsem usklajen z naravo, so upoštevali še Lunino leto, kar dejansko delamo tudi v sodobnem koledarju, ko npr. Veliko noč določamo z Luninim koledarjem (2).

Ljudje že od pradavnine merimo čas, in pri tem sledimo naravnim zakonitostim. Narava je s svojim načinom delovanja ustvarila dan, noč in letne čase, ki so postali mejniki za nastanek koledarja. Sonce in Luna sta bila ena prvih nebesnih teles, ki sta nam pomagala pri uokvirjanju časa. Staroegipčanski oziroma starogrški znanstvenik Ptolemaj je bil tisti, ki je dan razdelil na 24 ur in uro na 60 minut. Zanimivo pri tem je, da je izhajal iz predpostavke, da se Sonce in ostala nebesna telesa vrtijo okoli Zemlje (2). To njegovo izhodišče pa je zanikal Aristarh, ki je eden prvih predpostavil, da Zemlja in ostali planeti krožijo okoli Sonca (3).

Za časa Rimskega imperija je na področju beleženja časa s koledarjem nastala precejšnja zmeda, zato je leta 46. p. n. š. Julij Cezar izpeljal koledarsko reformo, in ustanovil Julijanski koledar, ki pa je tudi imel svoje pomanjkljivosti, tako da je v kasnem 16. stoletju koledarsko leto že 10 dni zaostajalo za sončnim letom. Papež Gregor XIII. je koledar reformiral, in ustanovil t. im. Gregorijanski koledar, ki je bolj natančno sledil naravnim procesom, in ki ga uporabljamo še danes (4).