OTROCI IN SKUPNO SPANJE

Skupno spanje pomeni, da otrok spi v bližini mame, kar preprosto povedano pomeni, ali spanje v isti postelji ali pa spanje v istem prostoru. Medtem ko evropsko-ameriška kultura meni, da mora otrok vezi s starši prekiniti čimprej po rojstvu, da bi postal samostojen, in samostojnost spodbuja že pri dojenčkih s promocijo samostojnega uspavanja in spanja, večina drugih kultur prakticira skupno spanje kot nekaj povsem običajnega (Ball, 2007). Ideja o tem, da naj bi dojenčki in otroci spali ločeno od mame je v našem svetu dokaj mlada, pojavljati pa se je začela v času industrializacije in se okrepila s prevlado behavioristične psihološke ideologije, ki je promovirala vzgojo pogojevanja, odrekanja starševske ljubezni in otrokovo samoodvisnost (Hardyment, 1983 v Bell, 2007). Še danes po po mojih izkušnjah, veliko družin prakticira skupno spanje. Težnja naše sodobne družbe, da bi morali dojenčki in otroci zaspati in spati sami, je torej svetovna posebnost in sodobna ter zgodovinska kulturna redkost (Crawford, 1994, str. 46): "Thus we must accept that the modern Western custom of an independent childhood sleeping pattern is unique and exceedingly rare among contemporary and past world cultures."

Foto ©: Aleksandra Brlan (Lovro in jaz, 2019)

MOJA IZKUŠNJA

S prvima dvema otrokoma sem se precej trudila, da bi ju kmalu navadila na samostojno spanje. Takrat sem bila prepričana, da delam prav. V moji primarni družini je bilo skupno spanje norma, zato ne vem, kako sem se pustila zmesti s to idejo o samostojnosti otrok ... Uspavanje je potekalo kar dolgo in z veliko upora, joka, pa tudi veliko nošenja, crkljanja, ker ideja, sedaj vem, ni bila uzvočena s potrebami otrok, ampak samo z mojim prepričanjem. Hotela sem ustvariti red, rutino, da bi občutila več kontrole nad situacijo, saj sta bila dva, z majhno razliko v starosti, in bilo je naporno (najbrž predvsem, ne pa samo, zaradi pričakovanj, ki sem jih imela do sebe kot ženske, do sebe kot mame in do njiju). Sta pa pogosto prišla ponoči ali proti jutri k meni in smo naprej spali skupaj. S tretjim otrokom sem spustila veliko pričakovanj iz zgornjega oklepaja, in smo spali vsi štirje skupaj še dolgo dolgo ... Kako pa spanje (ali idejo spanja) z otroki doživljaš in razumeš ti?

------

SKLICI

Bell, H. (2007). Night-time infant care: Cultural practice, evolution, and infant development. V Liamputtong, P. (ur.). Children and infant care issues (str. 47-62). Nova Science Publishers.

Crawford, C. J. (1994). Parentingpractices in the Basque country: Implications of infant and childhood sleeping location for personality development. Ethos, 22(1), 42–82. https://www.doi.org/10.1525/eth.1994.22.1.02a0